Letos smo v Športno kulturnem društvu Vrh zagnali novo serijo dogodkov z imenom Delavnice z doktorji.

Ideja za projekt se je porodila, ko smo ugotovili, da ima naš kraj glede na svojo velikost presenetljivo veliko visoko izobraženih ljudi. V bližnji prihodnosti bomo imeli več kot pet doktorjev znanosti, poleg tega pa še kar lepo število magistrov.

Njihova strokovna področja so raznolika — od računalništva, matematike in strojništva, do farmacije in kemije. Najdemo pa tudi strokovnjake iz teologije, slovenščine in financ. Gotovo sem koga izpustil, a dejstvo ostaja: vrhovski sveži zrak očitno dobro dene možganom.

V letošnji sezoni smo pripravili štiri delavnice, kjer so naši doktorji, doktorski kandidati in magistri na poljuden način približali košček svojega znanja širši publiki.

• dr. Dejan Gabrovšek (slovenščina) – predstavil portale za slovenski jezik: Fran, Franček in Franja.
• Lenart Treven (doktorski kandidat) – razložil področje umetne inteligence.
• dr. Andreja Kranjc – pojasnila, kako varno uporabljati zdravila.
• mag. Nataša Ješovnik – razkrila, kako delujejo centralne banke.

V nadaljevanju bom strnil nekaj ključnih spoznanj, ki sem jih odnesel z vsake izmed teh zanimivih delavnic.

Dr. Dejan Gabrovšek: Fran, Franček, Franja

Dr. Dejan Gabrovšek nam je v svoji delavnici v prvi vrsti predstavil tri portale za slovenski jezik, ki so nastali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. To so Fran, Franček in Franja. Osebno sem že poznal portal Fran, ki sem ga pogosto uporabljal za razlago pomena določenih slovenskih besed ali pa če sem preprosto želel definicijo neke sicer poznane besede. Franček in Franja pa mi pred delavnico nista bila preveč poznana.

Na delavnico smo udeleženci s seboj prinesli tudi prenosnike, da smo lahko omenjene tehnologije tudi preizkusili. Dejan nam je med predstavitvijo sproti kazal, kako se vsak portal uporablja, udeleženci pa smo ga pri tem posnemali.

Poleg portala Fran, ki sem ga poznal že pred predavanjem, nam je Dejan pokazal tudi portal Franček, ki je namenjen za pouk slovenščine v osnovni in srednji šoli. Po mojem razumevanju ta portal opravlja podobno funkcijo kot Fran – torej razlaga pomen besed z definicijami in primeri – vendar je bolj interaktiven in posebej prilagojen posameznim starostim otrok.

Zadnji portal, ki sestavlja enoten ekosistem, pa je Franja. Ta združuje dvojezične slovarje najpogosteje rabljenih jezikov s slovenščino. Med te jezike spadajo nemščina, francoščina, italijanščina in mnogi drugi jeziki. Sam sem bil nad tem produktom najbolj fasciniran, ker ga prej nisem poznal, za isto storitev sem uporabljal Pons, ki pa ne slovi po svoji zanesljivosti.

Na koncu delavnice nas je Dejan izzval še na preizkus besedišča Besedomat, ki je njihova zadnja tehnološka iznajdba. To orodje nam je pokazalo, kako veliko različnih besed res ima naš materni jezik.

Lenart Treven: Umetna inteligenca – grožnja ali pomoč?

Lenart Treven, doktorski študent računalništva na univerzi v Zürichu, nam je v svoji delavnici predstavil veliko sliko trenutnega stanja na področju umetne intelligence in kaj lahko pričakujemo v prihodnjih letih. S tem področjem se ukvarja že več kot 5 let, odkar je začel študij v tujini. Poleg tega nam je v svoji delavnici predstavil tudi izkušnjo študija v tujini – izzive in pozitivne izkušnje, ki jih ta prinaša.

V prvem delu se je najprej dotaknil svoje izkušnje študija v tujini. Povedal nam je na primer, da je potreboval kontaktirati več kot 100 ljudi, da je prišel do stanovanja. Izziv mu je bil tudi to, da je strošek življenja tam precej velik, zato je potreboval tudi kar nekaj zaslužiti, oziroma je moral paziti, da ni zapravil preveč.

Vendar ima študij v tujini tudi pozitivne strani, zaradi katerih se je tudi odločil oditi tja. Kljub temu, da študij ni bil prav veliko bolj kvaliteten, kot v Sloveniji, pa je velika vrednost v tem, da je spoznal ljudi iz vsega sveta. Tako je bil izpostavljen najrazličnejšim kulturam, verstvom in jezikom. Ta perspektiva mlademu človeku precej pomaga, saj te lahko naredi bolj razgledanega, strpnejšega in prilagodljivejšega.

V drugem delu delavnice je Lenart predstavil področje umetne inteligence. Vemo, da je umetna inteligenca trenutno velika tema, ki buri duhove. Tisti, ki smo v razvoj močno vpleteni se včasih počutimo, da bo človeška inteligenca popolnoma izgubila vrednost, saj jo bo popolnoma razvrednotila t.i. umetna super inteligenca (angl. AGI – artificial general intelligence).

Lenart je bil odlična oseba, da nam področje predstavi z nekoliko manj patetičnosti in usodnega sentimenta. Kot študent in raziskovalec se je namreč s tem področjem pobližje spoznaval že vsaj 3 leta preden je ChatGPT umetno inteligenco naredil dostopno splošni javnosti.

Zaradi tega se dobro zaveda, da ChatGPT ni bil tako nenaden preskok v razvoju, kot ima morda občutek zunanji opazovalec. Kot doktorski študent, kjer se ukvarja z ozkim podpodročjem umetne inteligence, se zaveda, koliko trdega dela je potrebnega, da se v modelih, ki spreminjajo naš vsakdan, naredi večji premik.

Lenartov pogled na generativno umetno inteligenco sem videl bolj kot koristno orodje, ki nam lahko pomaga, da se hitreje učimo in se pri tem tudi zabavamo. Tako nam je predstavil, kako uporabljati ChatGPT za generiranje besedila, Dall-E za generiranje slik in Suno za generiranje glasbe. Poleg tega nam je razložil, kako je ChatGPT sploh zgrajen.

Razvoj celotne umetne inteligence je posledica iznajdbe nevronskih mrež, ki so nastale po inspiraciji človeških možganov. Predstavljamo si jih lahko kot veliko mrežo točk in povezav med njimi. Na vsaki od teh točk in povezav pa se zgodi en izračun.

Lenart nam je malo bolj podrobno predstavil tudi področje spodbujevalnega učenja (angl. reinforcement learning), s katerim se ukvarja v svoji doktorski dizertaciji. Gre za način strojnega učenja, kjer se računalnik/robot uči na podlagi nagrade ali kazni na koncu serije dejanj.

Zdi se, da se na tak način učimo tudi ljudje, kar potrjuje tudi psihologija. Za kar smo nagrajeni, bomo vedno znova ponavljali. Če pa smo za nekaj kaznovani, se bomo temu na vsak način izogibali.

Dr. Andreja Kranjc: Varna uporaba zdravil

Marsikdo, ki Andrejo že dolgo pozna, do letošnje zime ni vedel, da je doktorica farmacije. Študij je namreč zaključila že pred 18 leti, v času, ko sta z možem Marjanom že ustvarila družino.

Andreja nam je pojasnila, da so zdravila, preden pridejo na police lekarn in v bolnišnice, preverjena s strani Agencije za zdravila, kjer dela na področju ocenjevanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil. Delo jo veseli, saj je zanimivo in zahteva stalno učenje. Pri odločitvah ima vedno pred očmi paciente, skrb za njihovo dobrobit pa ji daje osebno zadovoljstvo.

Naloga Agencije za zdravila je, da poskrbi, da so koristi ob uporabi zdravila, ki ga dobimo v lekarni ali bolnišnici, manjše od tveganja pri zdravljenju. Zdravila imajo lahko tudi neželene učinke, zlasti če jih ne uporabljamo v skladu z navodili.

Zaželeno je, da zdravstveni delavci in bolniki poročajo o neželenih učinkih, katere zbira agencija. Na podlagi zbranih podatkov lahko agencija uvede dodatna opozorila ali omeji uporabo določenega zdravila.

Na delavnici, ki je imela največjo udeležbo med vsemi štirimi, je Andreja predstavila, na kaj moramo paziti, ko jemljemo zdravila. Opozorila je na nevarnosti kupovanja zdravil prek spleta in na zavajajoče ponudbe, ki iz želje po zaslužku nemalokrat obljubljajo čudežne učinke.

Z razcvetom generativne umetne inteligence se ljudje za nasvete obračajo tudi na ChatGPT in podobna orodja. S tem v osnovi ni nič narobe, a v poplavi različnih informacij je potrebno trezno pretehtati in preveriti, katere so zanesljive.

Priporoča nam, da se v primeru dvomov glede uporabe zdravil obrnemo na strokovnjaka – torej zdravnika ali farmacevta. Če imate v zvezi z zdravili kakšno vprašanje, vam bo Andreja z veseljem pomagala.

Nataša Ješovnik: Mit ali resnica: ali centralne banke res le tiskajo denar

Finančno srednje pismeni ljudje, v katere spadam tudi sam, radi predpostavljamo, da finančni sistem, kot ga imamo v državi, stoji na slabih temeljih. Verjamemo stereotipom, da kadarkoli državi ali Evropski uniji primanjkuje denarja, ga lahko centralna banka natisne in s tem kratkoročno zakrpa luknjo in s tem povzroči inflacijo.

Nataša nam je v svoji delavnici pojasnila, da je takšen pogled preveč poenostavljen in zavaja. Centralne banke skrbijo za stabilno finančno stanje v državi, za kar uporabljajo veliko kompleksnih pristopov. Nikakor pa ni res, da samo tiskajo denar. To je mit.

Nataša Ješovnik je magistrica finančne matematike. Sedaj pa je zaposlena na Banki Slovenije, zato ima iz prve roke izkušnje z njenim delovanjem. Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije, ki izvaja denarno politiko v skladu s smernicami Evropske centralne banke (ECB) in skrbi za stabilnost cen ter finančnega sistema. Nadzira in regulira bančni sektor, izdaja evrske bankovce ter upravlja divizne rezerve države.

Poleg tega zbira in analizira ekonomske podatke ter svetuje vladi pri gospodarskih vprašanjih. S tem analitičnim delom se ukvarja tudi Nataša. Predstavila nam je, kako rigorozen je v resnici bančni sistem v Sloveniji.

Vlada se ne more preprosto izmisliti, da potrebuje nekaj miljard denarja. V ozadju se izvajajo obsežni izračuni, dan danes podprti tudi z kompleksnimi računalniškimi sistemi. Velik del zaposlenih, ki opravljajo te analize je magistrov ali doktorjev matematike ter sorodnih področij.

Nataša nam je na delavnico prinesla tudi kar nekaj interaktivnega gradiva, tako da smo bili gledalci zelo vpleteni v njeno predstavitev. Povabila nas je tudi v muzej Banke Slovenije, v katerega je vstop brezplačen.

Zaključek

Prva sezona delavnic z doktorji se je uspešno zaključila. Štiri srečanja so pokazala, kako dragoceno znanje imajo naši visoko izobraženi krajani - od doktorjev slovenščine in farmacije do strokovnjakov za umetno inteligenco in finance.

Udeleženci so se aktivno vključevali v delavnice, preizkušali portale za slovenski jezik, spoznavali ChatGPT in se učili o varni uporabi zdravil ter delovanju centralnih bank.

Zaradi velikega zanimanja in pozitivnih odzivov bomo verjetno z delavnicami nadaljevali tudi naslednjo zimo. Prepričani smo, da Vrhovski sveži zrak res koristi našim možganom, da imamo tako število visoko izobraženih posameznikov. Vabljeni, da se nam pridružite!